Prišel je obisk iz tujine, fanta iz alpske Francije, ki je prvič v Ljubljani je zanimala predvsem tukajšnja 'undrerground scena'.
Kam?
Najprej smo se odločili za pivo ob Ljubljanici, pa ne v *Dolini nojev, šli smo nižje proti Trnovem - tam je bolj prijetno.
Ker sem ravno dobila povabilo na večer elektronike v stari tovarni Rog je bila za predstavitev undergraund scene je to super lokacija. Ampak ta zvrst glasbe mi ni ravno pisana na kožo. Kot pristašica rocka se mi je ideja o tem, da bom morala prenašati enolični, dolgočasni techno, trance, minimal in ostalo elektroniko na prosti večer ni zdela ravno pametna. Dobro, pa gremo vseeno pogledat in si razširjat obzorja.
Ob prihodu na lokacijo so nas seveda najprej pozdravili možje v modrem, ki so pregledovali žepe mimoidočih, potem nas je počakal prijatelj in nas odpeljal na lokacijo kjer se 'rola'...zadaj v temi, ko je že izgledalo, da nikjer ni žive duše so se odprla vrata in potem še ena, prišli smo v popolnoma 'nov svet'. Dum, durum, bum, durum, tum, tum................na koncu dolgega zakajenega prostora obdanega z nekimi čudnimi tepihi z vzorcem jagode na vsake nekaj metrov, pa veliko platno po katerem so se vlekli ovalni, psihotični vzorci živih barv po taktu zvoka.
Postavila sem se na sredo in gledala v pano, poslušala zvok in si poizkušala določiti občutke, ki me prevevajo ob njem in če povem po pravici niso bili kaj prav preveč prijetni. Gospodič iz Francije je iz plastičnega kozarčka srkal redbull vodko in se zibal v levo in desno, jaz sem se s sparjenim pivom sprehodila do slovenskega prijatelja za 'mešalko' in dobila lekcijo o elektronski glasbi....
'Pridi kar sem zadej, ti bom pokazal....poglej, to je ena plata, tam je druga, on tukaj ne rola samo preko računalnika, ampak rola ročno, se pravi, na tej prvi plati je ozadje oz. neka določena melodija na drugi pa sam dodaja efekte in potem slišiš to kar slišiš, v enem ušesu ima slušalko kjer posluša melodijo in potem dodaja po občutku, slišiš ta efekt? In pazi tega ........................'. tum, turum, dum, dum.............'A si zdej slišala prehod?' 'Katja, to je umetnost, aneda je...človek se mora pošteno potrudit, da se vse sliši tako kot se sliši..............'
In kako se sliši????
Izgleda res zanimivo in tipu je mešalna miza polna gumbkov čisto domača. Uživa ob pritiskanju na gumbke in zravn še malo 'za-muva'. Ja lahko bi rekla, da je neke vrste umetnost, tudi ljudje, ki se zibajo po prostoru in iz svojega telesa delajo sumljive oblike spadajo v kontekst vsega skupaj. V njihovem filingu opojnih substanc se cel prostor sklada s tem kar slišiš, resnično vrjamem, da je 'gud-fleš'.
Vljudno se nasmejem in pohvalim DJ-a, izmaknem se izza mešalke nazaj na plesišče. Pogrešam dober, pristen vokal, kitaro, pogrešam dušo, strast, slišim pa eno in isto bobnenje, plastiko, sintetiko, kič, svinjarijo in neki prehodi, ki jih slišiš samo, če si pojedel eno ali dve beli tabletki, me po petnajstih minutah niti ne zanimajo več. Vse skupaj postane preveč dolgočasno...in ne nisem otrok elektonske glasbe in ne menim, da ne bom postala, nikoli.
Spet stojim na sredini, pri prijateljici jagodi in gledam v pano, uspava me in prepotenten neznanec v beli oprijeti majici s prevelikim trebuhom, da bi si jo lahko privoščil mi med tem, ko govori pljuva v obraz...dovolj je bilo.
Pogledam po prostoru, da najdem še gosta, njegovo zibanje se je spremenilo v popolno statiko, z velikim veseljem se mi pridruži.
'Lets go!'
Zunaj pada dež in ne ne moti naju, med potjo zapojeva eno staro dobro...'No, you can't always get what you want, you can't always get what you want, you can't always get what you want, and if you try sometime you find, you get what you need ...' in se nareživa smešni situaciji v Rogu.
Jutri? Kaj pa jutri? Metelkovaaaa....
*Dolina nojev po definiciji moje cimre je predel ob Ljubljanici kjer se nahaja Maček, Stara mačka itd., ljudje tam imajo preklemano dolge vratove, glavo nosijo visoko, ko pa vidijo koga poznanega pa svoj dolgi vrat radi skrijejo čim globje v tla ;)
