'Oh Lord, won’t you buy me a Mercedes Benz?'

No pa smo tam kjer ni muh!

Recesija, denarna stiska na vsakem koraku, ...'nimam za burek' bi rekel vsak drugi, če ga povprašam po njegovem finančnem stanju, ...ampak vsi dobro vemo, da bi se nam večini ob zmanjšanju porabe pri nepotrebnih in vlaganju v koristne zadeve lahko še prav dobro godilo.

Govorim o povprečnem slovenskem Janezu, ki ima dva otroka ženo in avto. Ima avto, ki si ga v resnici sploh ne mora privoščit, ampak, ker mu je tako zelo pomembno, da se pokaže pred sosedom in svojim pivskim kolegom se je šel zakreditirat za pol svojega preostalega življenja zato, ...da si je kupil tistega najnovejšega Mercedeza. Pa še vedno, ko hodi s svojimi malimi otroci na sončno soboto v CityPark po 'fasngo' vedno vzame raje dve salami več...sej veste 'za vsak slučaj'. 'Pa poglej Micka dejva še tele srvetke, pa kr šest jih vzemva še dva za mamo.', 'Lej Franci tole pa dobr zgleda pa še 50% cenejš je...bom kr vzela', in podobno slišim, ko se gužvam v naših trgovinah.

No, meni slovenska mentaliteta še ni prišla tako blizu, gledam pa svoje vrstnike, ki se s svetlobno hitrostjo približujejo svojim očkom in mamicam. Vse za dobr izgled in vtis, vse za dobr dnar in kvantiteto je njihov moto.
Včasih se na pijači dobim tudi si tistimi Janezki, ki mi mogoče niso tako blizu, 'pa dobro', si rečem. Na koncu 'prijetnega' druženja vedno pride do zadrege, ko je treba kavico ali pivo tudi plačati vsi tako težko stisnejo en EUR iz svoje Gucci denarnice. Dobro vse lepo in prav si mislim in ruknem tistih pet EUR...rečem kakšno na Gorence, se poslovim in upam da se ne tako kmalu spet vidimo.

Pomen besede recesija ( In economics, a recession is a general slowdown in economic activity in a country over a sustained period of time, or a business cycle contraction. During recessions, many macroeconomic indicators vary in a similar way. Production as measured by Gross Domestic Product (GDP), employment, investment spending, capacity utilization, household incomes and business profits all fall during recessions. Governments usually respond to recessions by adopting expansionary macroeconomic policies, such as increasing money supply, increasing government spending and decreasing taxation) je po mojih opažanjih še daleč od tega kar se dogaja na slovenskih tleh in v slovenskem gospodarstvu. Ljudje imajo denar, ljudje imajo veliko denarja, samo trošit ga ne znajo.

Namesto šopinga predlagam en popoldanski izlet na Šmarno ali kater drug bljižni hrib (peš mislim - zastonj je), namesto novega BMWja mogoče kakšnega cenejšega in varčnejšega, namesto treh samo eno salamo pa bo...počasi. Saj če slučajno zmanjka hrane še vseeno lahko kaj posadite na vrtu za hišo...za vsak slučaj (dobra semena prodajajo po zelo nizki ceni v skoraj vsaki prodajalni, samo za 50% vam ne morem garantirati).

*slika; moja, Trst

kaj se dogaja?

Hodim proti domu, tokrat se mi res vse gabi, tako se mi gabi, da me slabi v želodcu...slabost potuje od želodca pa vse do konic mojih las, kar ježim se... Veter mi kuštra lase preprosto naličen obraz, velika sončna očala ponošen jeans, teniske in majica s tiskom, upam, da daje vse skupaj dovolj uporniški videz...ne nisem in nikoli ne bom podlegla trendu, vsemogočnemu vplivu današnje družbe. Ne bom si vsak dan likala las, ne bom dodajala na svoj prekleti FB profil slic v katerih zgledam kot playbojeva zajčica, ne bom se delala, da sem super duper brez napak in ne bom tekala za fanti kot da mi gre za življenje in smrt...ne bom ti dragi moj pošiljala mms-ov v katerih sem napol slečena in ti hinavsko obljubljala večnosti. Sredi noči ne bom begala po ulici in iskala svojega tipa medtem, ko on nekje preživlja vesele urice s svojo ljubico, če bo hotel bo to naredil tako ali tako. Ne bom postala še ena kokoš, ki ji je keš, pozornost in tipi v življenju edini fleš!

O šit, slabo mi je, tako mi je slabo, da že iščem primeren kotiček kjer bom lahko bruhnila vse skupaj...možgani pa mi še vedno predvajajo en in isti film 'over and over again'.

Kje imajo ljudje pamet, pa kaj smo vsi že popolnoma zblazneli, je krivo ozračje, ozon, toplogredni plini, gensko predelana hrana ali sem samo jaz? Se je Bog odločil vsem skupaj vzet zdravo pamet, smo se mi odločili, da gremo nazaj v pantivek, se spet spreminjamo v opice...pa ne opice se ne obnašajo tako ogabno...še enkrat - slabo mi je!

Ja ljubezen je danes postala ena velika komercialna stvar, t.i. 'love songs' se dobro prodajajo, za Valentinovo ne smemo pozabit kupit vsem svojim lupčkom in lubicam čim dražjega darila in ja čim večkrat povedat kako zelo radi jih imamo...pa saj sploh ni pomembno, da se do njih obnašamo kot do totalnega ničvrednega, nepomembnega dela življenja, važno je, da zgleda tako kot je treba. Videz je pomemben, tisto kar pospravimo globoko v omaro mori samo nas, kdo bo pa vedel in ja zelo pomembno je kaj menijo drugi, bolj kot to kaj sami čutimo.

Ob prebiranju članka o tem kako varati partnerja brez tega, da to izve na naslovnici najbolj brane spletne strani v državi pa me je res malo postalo sram, da sem del te pokvarjene družbe.

Tako današnja popoldanska kavica se je končala čisto drugače, kot sem si upala predstavljat. Prijateljica v šestem mesecu nosečnosti z njenim popolnim fantom...prihod v njeno stanovanje in neka glasna blondinka na njem. Super! Jok, krik, histeričen smeh...in seveda urgenca. Pa ne, da sem pol ure pred tem na kavi poslušala kako super je in kaj vse ji da, omogoča, je zvest in kaj je meni, da se še ne odločam za družino...glej ga zlomka. Le zakaj, hmmm...?

Ljudje smo pač samodestruktivna rasa, vse kar dobrega primemo v roke uničimo. Ne moramo si pomagati...vedno znova. Pa če gre za naravo ali pa medsebojne odnose. Postali smo nezmožni čutiti tistih primarnih pozitivnih čustev ker se tako bojimo poraza in izgube. Neka avtorica je omenila da postajamo 'čustveni invalidi'. Iščemo svobodo v stvareh, ki nas omejujejo. Tako kot tip moje kolegice, sprostitev pred 'večno ukleščenostjo' - zakonom, medtem, ko je ona sanjala kako popolnega partnerja ima in si metala pesek v oči ker je bila resnica čisto neprebavljiva. Če bomo ta trend še naprej tolerirali bodo tudi naši otroci takšni, še slabši. Pa dobro potem pa že podrimo teorijo o tem, da smo ljudje socialna bitja, ki potrebujemo partnerja in si umislimo kakšno drugačno obliko skupnosti - družina je čisto 'out'. Glede na to kam kažejo kazalci družbenih vrednot smatram, da smo egoistična bitja, ki v življenju potrebujemo seks, samo zadoščanje in mir. Čeprav v resnici nas osrečujejo čisto druge stvari, male malenkosti kot so stisk roke, iskren pogovor, objem, sprehod v dežju...ampak ne mi hočemo več. En partner je premalo, tisoč EUR tudi, več, več in še enkrat več...dokler ne bo nekaj počilo se bo vse skupaj vrtelo v to smer in jaz ne ti ne morava nič da to ustaviva...poskrbiva lahko samo zase...pa ne mislim v egoističnem slogu. Verjameva v vrednote, ki so bile in vedno bodo pomembne za uspešno in srečno življenje.

Verjamem, da kvalitetna zveza med dvema človekoma temelji na SPOŠTOVANJU, KOMUNIKACIJI in ZAUPANJU, če tega ni potem ni zveze.

evo en lep primer za konec, objavljeno na 24.ur,
http://24ur.com/ekskluziv/erotika/spoznajte-pravila-varanja-za-telebane.html

berite in se učite!!!!!???